V enem izmed blogov smo že govorili o tem, da se vodje ne rodimo, ampak postanemo. Danes bomo govorili o rušilni moči ogovarjanja na delovnem mestu, zakaj moramo kot vodje uvesti ničelno toleranco do obrekovanja in 6 nasvetov kako se obrekovanju lahko izognemo.

Vodstvene kompetence in veščine so pri tem ključne, saj ima vodja največji vpliv na organizacijsko kulturo, zavzetost in inovativnost zaposlenih v organizaciji ter seveda na uspešnost poslovanja. Vodenje je funkcija, ki je ne smemo jemati kot nekaj, kar smo dosegli, temveč kot nekaj, kar nam je zaupano. In iz tega izvira tudi najvišja odgovornost do ljudi, ki so nam zaupani v vodenje. To je osnovni temelj uspešnega poslovanja organizacije in hkrati garancija uspeha v prihodnosti.

Vodja mora za zagotovitev dolgoročne uspešnosti podjetja ustvariti idealno organizacijsko kulturo

Vsak vodja bi, za zagotovitev dolgoročne uspešnosti organizacije, moral ustvariti idealno organizacijsko kulturo v organizaciji. Ko govorimo o idealni organizacijski kulturi, govorimo o organizacijski kulturi:

• ki je usmerjena na ljudi in timsko delo,
• kjer vodje vodijo z zgledom in so mentorji,
• kjer so tveganja in napake priložnost za učenje, rast in spremembe,
• kjer vlada visoka stopnja medsebojnega spoštovanja in zaupanja ter visoka stopnja motivacije in zavzetosti zaposlenih,
• kjer je komunikacija pogosta in poteka v več smereh in
• kjer vodstvo skrbi za konstruktivno podajanje povratnih informacij zaposlenim.

Pomembno je, da takšnega odnosa z zaposlenimi ne gradi nekdo, ki se je odločil, da bo svoje zaposlene stimuliral samo zato, da bodo bolje delali in da bodo tako dosegali boljše rezultate. Ljudje imamo globoko v sebi senzorje, ki podzavestno zaznajo manipulacijo, četudi se je ne zavedamo na zavestni ravni. Zato manipulacija z aktivnostmi za večanje zavzetosti zaposlenih zgolj zato, da bodo več in bolje delali, na dolgi rok ne bo prinesla uspeha in ne more biti trajen in trden temelj uspeha. Del medčloveškega odnosa je vedno tudi tisti nevidni del, ki ga gradijo iskrenost, spoštovanje, sočutje in empatija do sočloveka. Občutek, da je nekdo drug enakovreden in da si kot vodja dolžan skrbeti za njega kot osebo. 

Na podlagi dela s številnimi podjetji, študija literature, strokovni raziskavi in dolgoletnih izkušnjah na področju upravljanja s človeškimi viri ugotavljam, da velikokrat vodje zaposlenih ne obravnavajo kot ljudi, s svojo osebnostjo in potenciali, ampak zgolj kot zaposlene na določenih delovnih mestih in orodje za dosego njihovih ciljev. Pri tem jih pri delu z zaposlenimi vodi želja po čim večjem izkoristku zaposlenih in čim večjemu dobičku. 

Vodja je kapetan barke in določa smer njene vožnje

Vodja je v stiku z vsemi deležniki v podjetju in sodeluje pri sprejemanju strateških odločitev, zato ima na to, v katero smer se bo podjetje razvijalo, zelo velik vpliv. Vpliva lahko na organizacijsko kulturo, zavzetost in inovativnost zaposlenih ter tako tudi na uspešnost podjetja. Kot oseba je lahko zgled, ki mu sledijo tudi zaposleni, s svojo integriteto pa vzbuja popolno zaupanje direktorja, ki je tako odprt za številne ideje, ki jih vodja predstavi. Pri tem ima idealno priložnost, da ozavešča direktorja kako pomembni so medsebojni odnosi in realizacija človeškega potenciala. Tega zavedanja, po mojih izkušnjah, pri vodjih primanjkuje.

OGOVARJANJE NA DELOVNEM MESTU IMA RUŠILNO MOČ IN NEGATIVNO VPLIVA NA MEDSEBOJNO SPOŠTOVANJE IN ZAUPANJE

Ključna dejavnika idealne organizacijske kulture sta spoštovanje in zaupanje, zato je ena izmed glavnih nalog vodje, da z zaposlenimi zgradi odnose medsebojnega spoštovanja in zaupanja. Veliko je stvari, ki rušijo zaupanje. Danes se bom posebej osredotočila na ogovarjanje.

Osebna izkušnja - kraljica ogovarjanja

Spomnim se let, ko sem bila prava kraljica ogovarjanja. Ko sem se znašla v situaciji, ko sem bila lahko s šokantno zgodbo nekoga drugega v središču pozornosti, sem to vsekakor s pridom izkoristila. Tudi, če sem nekomu prenesla lepo novico o nekomu drugemu, ki pa je bila zaupne narave, sem bila deležne velike pozornosti. Seveda pa ima vsak kovanec dve plati in kar sem sejala, sem kasneje tudi požela. Med prijatelji nisem veljala za zaupanja vredno osebo, o meni pa so se širile številne neresnice, ki so začuda: bolele. Ohraniti distanco pri tem  mi je bilo izredno težko, saj sem se bala,  da bi bila izločena, nesprejeta in tudi sama opravljana. Z leti, ko sem osebnostno rastla, sem te zadeve ozavestila, a nisem jih uspela popolnoma izkoreniniti, saj je bil manjko pozornosti prevelik. Pri ogovarjanju je ravno pozornost, ki jo dobiš, največji razlog ogovarjanja. Prav tako je bila velika moč okolja, v katerem sem bila, v službi in doma. Večina okoli mene jih je ogovarjala. Ogovarjanje je tudi sicer zelo razširjeno, saj je raziskava Social Issues Research Centra pokazala, da moški med pogovorom ogovarjajo 55 % časa, ženske pa 67 %. V časopisu International Journal of Human Resource Management je skupina iz univerze iz Salforda ugotovila, da je ogovarjanje, ki je povezano s službo, izredno negativno in škodljivo. Med zaposlenimi spodbuja cinično obnašanje in vpliva na moralo ter učinkovitost zaposlenih.  

Potem pa sem pred petimi leti prišla v delovno okolje, v katerem sem zasedla mesto vodje. In že na začetku sem bila popolnoma presenečena, saj direktor ogovarjanja nikakor ni dovolil. Ko sem prvič poskusila ogovarjati sodelavca, me je zelo jasno ustavil in mi dejal, da ogovarjanja ne tolerira in da je v tem podjetju to nedopustno. Prav tako so bili medsebojni odnosi redno tema na naših kolegijih, enakovredno s cilji in aktivnostmi. Bila sem presenečena, saj sem ugotovila, da sem prišla v zdravo podjetje. V teh petih letih intenzivnega dela na sebi in dela v zdravem podjetju sem ugotovila, da je ogovarjanje ena izmed najbolj pogostih in uničujočih aktivnosti, ki prispevajo k negativnim odnosom. Uničuje zaupanje in povezanost med ljudmi ter negativno vpliva na organizacijsko kulturo in ugled podjetja.

Ogovarjanje je stara navada. Pomembno pa se je zavedati, da se je lahko odvadimo. Če je ogovarjanje prisotno tudi v vašem delovnem okolju, si preberite 6 nasvetov kako prenehati z ogovarjanjem.

6 NASVETOV, KAKO SE IZOGNITI OGOVARJANJU

• Zamenjajte temo pogovora

Se spomnite, ko je vaš sodelavec ogovarjal vašega nadrejenega ali vašega sodelavca, češ kako je neko nalogo izpeljal slabo? V takšnih trenutkih je nujno, da se naučite zamenjati temo pogovora, kot npr.: kako si se imel med vikendom, na koncertu, kako se je tvoj sin prilagodil na nov vrtec, ipd.

S tem, ko nekomu postavite vprašanje, ste avtomatično v prednosti, daj vam bo sogovornik moral odgovoriti, sicer se bo počutil kot bad guy in te ne bo želel užaliti.

• Pametno izkoristite svoj čas

Vaš čas je edino, kar ne morete kupiti, zato je njegova vrednost neprecenljiva. Ključno je kako uporabljate svoj čas in čemu ga namenjate. Ali imate pred seboj svoje cilje in ali je poslušanje nekoga, ki ogovarja v skladu z vašimi cilji in prioritetami v življenju?

• Ignoriranje ali odmik

Če pomislite, vam je prav gotovo jasno, kateri zaposleni ogovarjajo. Izogibajte se pogovorom z njimi. Tudi če samo poslušate nekoga, ki opravlja, to vpliva na vas in vaše počutje. Tudi, če ne ogovarjate, a vztrajate v družbi ljudi, ki to počnejo, ustvarjate pogoje za to in jih vzpodbujate, da ogovarjajo še bolj. Zato se vedno, ko nekdo v vaši družbi ogovarja odmaknite, z izgovorom, kot npr. da morate na wc, poslati mail, ipd.

• Iskanje rešitev, ne ustvarjanje težav

Včasih ogovarjanje ni o drugih ljudeh, ampak o določenem problemu. Ko začutite, da ljudje jamrajo, kar je ponovno zgodba zase, poskušajte pripeljati pogovor k rešitvam, ne k problemu. Vedno iščite rešitve.

• Bodite zgled

Če želite ustvariti zdravo okolje, brez ogovarjanja, je prvo pravilo, da sami ne ogovarjate. Pri tem je bila meni osebno v veliko pomoč tako imenovan Test treh filtrov, ki ga je v antični Grčiji uporabljal že Sokrat.

Nekega dne je namreč srečal znanca, ki mu je dejal: "Ali veš, kaj sem danes slišal o tvojem prijatelju?"

"Počakaj" ga ustavi Sokrat. "Preden mi kaj poveš, boš opravil krajši test, TEST TREH FILTROV. Premisli in filtriraj to, kar mi nameravaš povedati " Prvi filter je filter resnice. Ali si popolnoma prepričan v resničnost tega, kar boš povedal?”  »Ne,« je odgovoril mož, »pravzaprav sem o tem le slišal…« Drugi filter se imenuje filter dobrote. Ali je to, kar mi nameravaš povedati o mojem prijatelju, nekaj dobrega?” »Ne, ravno nasprotno…« »Torej,« je nadaljeval Sokrat, »rad bi mi povedal nekaj slabega o njem, a ne veš če je to resnica. Še vedno lahko narediš test, saj imava se tretji filter – filter koristnosti. »Ali mi bo to, kar mi boš povedal o njem, koristilo?« »Niti ne…« »Torej, če mi torej želiš povedat nekaj, kar ni resnica, niti dobro, niti koristno, zakaj bi mi to sploh povedal?« je zaključil Sokrat.

V primeru ogovarjanja je vedno tako, da ustvarjamo in širimo naokoli zgodbe le na osnovi informacije, ne da bi se prepričali v njihovo resničnost ter se vprašali o njihovi smiselnosti in koristnosti. Sama si želim drugačen in boljši svet, ki temelji na resnici, dobroti in konstruktivnosti. Lahko si predstavljate koliko krivic in bolečin manj bi bilo storjenih. Dobro premislimo, preden kaj izjavimo. Če v nekaj nismo prepričani, je bolje, da molčimo. Kajti besede lahko bolijo in rana se kljub opravičilu včasih ne zaceli. Naj bo test TREH FILTROV vedno v naši zavesti! 

• Spodbujajte pozitivne novice

Spodbujajte zaposlene, da širijo pozitivne zgodbe. Ustvarjajte pozitivno delovno okolje, v katerem se bo zaposleni počutil dobro in bo z veseljem prihajal v službo. Naj bo služba mesto veselja, sreče in zadovoljnih ljudi – in izpolnitev sanj. Verjetno ste se mnogi izmed vas ob zadnjem stavku nejeverno posmehnili. Sama sem razmišljala enako. A, dokaz, da je to mogoče, sem jaz. Bivša drama queen, ljubiteljica ogovarjanja, danes zavedna oseba, vodja, ki je v zdravem delovnem okolju doživela tudi oseben preporod. V podjetju, v katerem smo z delom z zaposlenimi uspeli osvojiti nazive Naj zaposlovalec leta, Naj starejšim prijazno podjetje in strateško nagrado za družbeno odgovornost – Horus.

PRIČNITE S PRVIM KORAKOM DO IDEALNE ORGANIZACIJSKE KULTURE ŽE DANES

Kot vodja v podjetje uvedite ničelno toleranco do obrekovanja, kot zaposleni pa prenehajte obrekovati ali zamenjajte delovno okolje.

In še misel za konec: Povprečen človek preživi v službi 40 let. V kakšnem okolju jih boste preživeli? Odločitev je vaša.