Ste kdaj razmišljali o vodjih kot o ljudeh, ki jim je bila ta danost položena v zibko? Ali verjamete, da vodstvene veščine lahko osvojimo?

Ko razmišljamo o velikih vodjih se z lahkoto zmotimo in mislimo, da se veliki vodje rodijo s čarobno močjo genija ali drugo naravno danostjo, ki so jo dobili ob rojstvu. In lahko je razumeti zakaj tako veliko ljudi tako razmišlja. Ker jim je tako lažje in nekaterim tudi potrebno za ohranjanje dobrega občutka. Veliko lažje je pogledati na uspešne vodje kot npr. Steve Jobs in si misliti, da je njemu lahko, ker se je že rodil s temi, neverjetnimi sposobnostmi, z neko čarobno močjo, katere mi ne razumemo. Takšno razmišljanje nas oropa upanja, saj izvira iz prepričanja, da ne moremo biti dobri vodje, ker se kot takšni nismo rodili.  

Resnica pa je popolnoma drugačna. Ljudje nismo rojeni z neverjetnimi vodstvenimi sposobnostmi. Vodstvene sposobnosti so kot mišica, ki jo je potrebno jačati. Vsi imamo možnost, da aktiviramo te veščine, ampak veliko ljudi se za to enostavno ne odloči.

Vsi, ki ste to prebrali in vztrajali do konca, se zavedate, da zmorete več. V vas je glas, ki vas opogumlja in vas pelje na pot vaših sanj.

Sposobnost, da postanete odličen vodja je na dosegu roke. Vse kar potrebujete, so veščine vodenja in znanje kako jih prenesti v vsakodnevno življenje.

12 VEŠČIN OZIROMA LASTNOSTI DOBREGA VODJE

Vodenje je eden izmed najpomembnejših faktorjev organizacijske klime v podjetju. Kako v podjetju ustvarjati okolje, v katerem bodo zaposleni uživali, se razvijali in ne izčrpavali? Kako ustvariti okolje, v katerem bodo zaposleni dali od sebe več, kot vi pričakujete od njih in s tem lažje in hitreje dosegali zastavljene cilje podjetja? Vsak zaposleni ima določen talent, na vodji pa je, ali ga prepozna in ali ga zna izvabiti na površje. Predvsem pa, kako doseči, da bodo zaposleni ustvarjalni in kreativni? V nadaljevanju je opisanih 12 ključnih veščin dobrega vodje.

1. Usmerjenost na zaposlene

Ljudje so temelj vseh procesov v organizaciji. Vodja temelji razvoj organizacije na zavzetih zaposlenih. Le takšni sodelavci lahko namreč dosegajo uspehe in pripomorejo h konkurenčnosti in uspešnosti organizacije.

2. Timsko delo

Timsko delo v organizaciji je izjemnega pomena, saj je v večini primerov ključno za učinkovito doseganje ciljev organizacije. Vodja se mora naučiti skrbno sestavljati funkcionalne in učinkovite time ter upoštevati pravilo različnih vlog posameznikov v timih in smernice za učinkovito delovanje timov, ki so: dobro opredeljen in jasen cilj, medsebojno povezovanje in dopolnjevanje znanja ter izkušenj članov tima, zagotavljanje ravnovesja vlog in izogibanje ekstremom, skrb za presežek individualnega prispevka vsakega člana tima, iskanje in zagotavljanje ravnovesja med člani tima, zagotavljanje medsebojne podpore članov tima, spremljanje napredka in zagotavljanje povratne informacije članov tima, skrb za razvoj članov tima ter tima kot celote in sestava tima v skladu s cilji in nalogami (Zakrajšek 2015).

3. Spoštovanje in zaupanje

Ena izmed glavnih nalog vodje je, da z zaposlenimi zgradi odnose medsebojnega spoštovanja in zaupanja. To pa zgradimo z odprto in iskreno komunikacijo ter z zgledom. Pri tem je osnovno, da vse aktivnosti temeljijo na iskrenem in pristnem medčloveškem odnosu ter spoštovanju zaposlenega kot enakovrednega človeka.

4. Opolnomočanje zaposlenih in osebnostna rast

Opolnomočeni zaposleni bi morali biti želja vsakega vodje. Vodja si želi, da bi njegovi zaposleni pokazali samoiniciativnost in samostojnost pri izvedbi aktivnosti in nalog. Vodja mora upoštevati naslednje: spodbujanje odprte komunikacije, nagrajevanje napredka zaposlenih, sprejemanje napak, prenašanje zaposlenim ključne informacije, jasno definirajte vloge, zahtevajte odgovornost, podpirajte samostojnost in cenite njihov trud (Daum 2013).

5. Vodenje z zgledom

Da se vodja vede tako kot to pričakuje od zaposlenih, je ena izmed pomembnejših lastnosti dobrega vodje. To zajema besedno in nebesedno komunikacijo, vse skupaj pa mora biti podkrepljeno z dejanji, ki so bolj prepričljiva in imajo večji učinek na zaposlene kot besede. To ne pomeni, da mora biti vodja popoln v svojem delovanju, vsekakor pa mora kazati iskreno vnemo in zavzetost pri vodenju z zgledom. Stati mora za svojimi besedami in izpolniti svoje obljube oziroma vsaj izkazati velik napor, da bi jih izpolnil. Osebna integriteta je zelo pomembna in vodja se mora vzdržati vsakršne težnje po manipulaciji in bližnjicah za dosego zastavljenega cilja.

6. Vključevanje zaposlenih v odločanje

Zaposleni imajo sposobnost prevzemanja odgovornosti ter odločanja na vseh nivojih, tudi pri aktivnostih, ki so strateškega značaja. Z vključevanjem zaposlenih v strateške aktivnosti (delavnice za oblikovanje vizije, poslanstva, vrednot in strategije organizacije), v njih prebudimo željo in moč po prevzemanju odgovornosti in odločanju ter gradimo občutek pripadnosti in medsebojno zaupanje.

7. Vizija

Samo organizacija z vizijo si lahko postavi cilje, s katerimi bo dolgoročno uspešna. Vodja ves čas skrbi, da zaposleni držijo smer, ki si jo je organizacija začrtala, tako da imajo jasno sliko o tem, kam gredo in kakšna je njihova vloga v tem, ter vedo, kaj se od njih pričakuje. Pri tem pusti zaposlenim svobodo, da preizkušajo novosti. Pomembno je, da vodja verjame v vizijo in jo živi.

8. Povratna informacija

Zaposleni, ki dalj časa niso deležni konstruktivne povratne informacije s strani vodij, izgubljajo motivacijo, ustvarjalnost in zaupanje. Za podajanje povratnih informacij obstajajo številne tehnike, pri tem pa je treba upoštevati, da je informacija podana enostavno, jasno, ob pravem času, iskreno in neposredno. Zelo pomembno je, da je podana na ustrezen način in dobronamerno, saj to prejemnik hitro občuti in tako povratna informacija doseže svoj namen.

9. Komunikacijske veščine

Z učinkovito interno komunikacijo gradimo kulturo komuniciranja, odprto, iskreno in vzajemno. Komunikacija ima moč povezati, motivirati za dosego skupnega cilja. Pri tem je pomembno, da zaposleni informacije o dogajanju v organizaciji izvedo s strani vodje.

10. Coaching veščine

Vodja v organizaciji nenehno razvija svoje učiteljske kompetence. Stremi k temu, da bi vodil kot mentor in se razvil v vodjo nove dobe, ki je večino časa med zaposlenimi in ne v pisarni. Z veščinami coachinga pomaga zaposlenim razmišljati na drugačen način, spodbuja sodelovanje, motivira zaposlene in s tem poveča zavzetost zaposlenih. S tem, ko sebe ne daje vedno na prvo mesto, omogoči prostor zaposlenim za to, da se izrazijo, se učijo, rastejo in iščejo nove priložnosti. Aktivno poslušanje je pri tem ključnega pomena.

11. Odprtost za ideje zaposlenih

Vodja se mora vzdržati občutka, da je on merilo tega kar je smiselno in kaj ne. Ko mu sodelavec predstavi svojo idejo, mora ostati do nje odprt in četudi se mu zdi nesmiselna, se mora do zaupane ideje obnašati absolutno spoštljivo. Vodja se mora zavedati, da vedno obstaja možnost, da je le on tisti, ki ne vidi rešitve in je edino odgovorno od njega, da vsako novo idejo obravnava z enakim navdušenjem

12. Pozitivna psihologija

To, da se zaposleni na delovnem mestu počuti dobro in sproščeno, dobro vpliva na njegovo učinkovitost. Prevelik stres je lahko velik zaviralec razvoja. Zato vodja poskrbi, da se v organizaciji izvajajo številne aktivnosti za spodbujanje pozitivnih čustev, povezanosti in pripadnosti podjetju.

Viri:

• Grajžl, P. 2018. »Kultura zavzetih inovatorjev 3 x 12«, Zavod VednoZavedno, Brežice
• Daum, K. 2013. »8 Tips for Empowering Employees.« https://www.inc.com/kevin-daum/8-tips-for-empowering-employees.html,
• Zakrajšek, T. 2015. »Skrivnosti gradnje učinkovitih timov.« https://psihologijadela.com/2015/02/04/skrivnosti-gradnje-ucinkovitih-timov/