Kakšno mnenje imate o ljudeh, ki kandidirajo na volitvah? Ali se vaše mnenje o določeni osebi, ki vam je bila pri srcu, spremeni, ko izveste, da se je »opredelila«? Če spadate med tiste, katerih mnenje in pogled na osebo v tem primeru ostane nespremenjeno in spoštujete njegovo voljo in pot, potem lahko rečem samo: kapo dol! 

S temi vprašanji sem se tudi sama ukvarjala do pred kratkim. Tudi sama sem »politike« na nek način podcenjevala in sem se jim, če se je le dalo, izognila. Spraševala sem se zakaj?

Trije razlogi zakaj sem na politike gledala »postrani«:

1. Ker ves čas na sebi nosijo masko

Večina njih se zato, da bi dobila čim več podpore in koristi, ves čas pretvarja in se  ljudem nikoli zares ne odpre. V tem primeru sploh ne volimo teg človeka, ampak masko te osebe.

2. Ker mislijo SAMO na svojo »rit«

Vem, da vsi ljudje, razen redkih altruistov, na svetu delujemo iz egoističnega vzgiba in da so vsa naša dejanja usmerjena najprej v izpolnitev svojih želja in ciljev. Nekaj ljudi pri izpolnjevanju svojih želja misli tudi na druge, na vpletene v posamezno situacijo. Ti ljudje pri vseh aktivnostih vedno pomislijo na to kako bodo posamezna dejanja in odločitve vplivale na ljudi okoli njih in se, v kolikor ocenijo, da bi bile posledice prehude, odločijo, da pridejo do svojega cilja po drugi poti. Takšni posamezniki so po mojih izkušnjah izjemno redki, vendar obstajajo.

3. Ker so neiskreni in manipulirajo z ljudmi

Nihče izmed nas nima rad manipulacije, tako v osebnem kot tudi v poklicnem življenju. Pa vendar večina izmed nas manipulira in to ni vedno nujno slabo. Beseda manipulare v latinščini pomeni rokovanje, ravnanje, upravljanje z drugimi. S tem, ko uporabljamo pozitivno manipulacijo, če z ljudmi ustrezno ravnamo, lažje slišijo glas naših argumentov in nas upoštevajo. A na žalost politiki za dosego svojih ciljev uporabljajo negativno manipulacijo, s katerimi nas poskušajo izkoristiti oziroma nas poriniti v nekaj, česar ne želimo storiti. Iskrenost v tem »poklicu« ni zaželena oziroma je skoraj ni.

Ti trije razlogi so me vse moje življenje spremljali in kreirali moje mnenje o »politikih«. Kljub temu, da jih je na žalost še vedno večina, ki po mojem mnenju spada v to kategorijo »POSKRBIM SAMO ZASE STRANKA«, sem spoznala, da se v »politiko« podajo tudi ljudje, ki ne ustrezajo zgornjim kriterijem. Vprašanje je kako se potem nosijo s tem, da jih ljudje »vržejo v isti koš« in v kolikšni meri, če sploh, se obremenjujejo s tem kaj si o njih mislijo ljudje.

Kandidatura na volitvah kot test zrelosti osebnosti

Čeprav sem vedno do sedaj govorila, da v politiko ne bom šla in da me ne zanima, sedaj vidim, da je bil v ozadju le strah pred tem, da me bodo ljudje zavrnili in me obsodili. Jaz pa sem se želela "dopasti" vsem. Kakšna norost! To seveda danes vidim. Vseeno pa verjamem, da marsikdo izmed nas trpi za sindromom »Rad bi bil priljubljen« in zaradi tega ne naredi ključnih korakov v življenju, ki bi mu omogočili osebno rast, razcvet in polno življenje. Ker je na moja vrata potrkala priložnost, da sodelujem v popolnoma neodvisni skupini občanov, ne v stranki in ker so v tej skupini ljudje, ki jim zaupam, sem se podala na novo, vznemirljivo pot sodelovanja, povezovanja in preizkušenj. Kjer je prava akcija, sem vedno zraven.

Ko sem soočiš z občutki nesigurnosti

Tudi jaz sem v enem trenutku predelovala procese v smislu, kaj si bodo o tem mislili meni bližnji in kaj  če ne bo nihče volil zame. A kmalu je prišel pravi test osebnostne zrelosti. Po mailih je pričel krožiti anonimni mail, v katerem so nasprotniki uporabili tipično »politično« orožje, laži, manipulacije in kreiranje zgodbe kot to ustreza njim. Pri tem seveda niso pazili na izbiro besed in sredstev. Ko sem brala mail, sem se ves čas smejala in zabavala. Ves čas sem tudi spremljala svoje občutke, ali se morda za smehom ne skrivajo občutki nesigurnosti. Temu ni bilo tako in kar nisem mogla verjeti, da sem že dobila tako debelo kožo, ki prenese marsikatere napade name, tudi kot na osebnost. Zakaj je temu tako? Ker že leta delam na osebnostni rasti in premagujem številne izzive, ki si jih postavljam vedno znova, ko naletim na strah, sram, odpor, ipd. Takrat se temu ne izognem, ampak grem direktno v situacijo. Po soočenju vedno znova dobivam na sigurnosti, samozavesti in moči. Poleg tega sem se v primeru anonimnega pisma ves čas zavedala, da dejanje teh ljudi vodi strah pred izgubo svetniških mest, vpliva in možnosti manipulacije ter moči. Kar je najpomembneje pa je dejstvo, da končno vem kdo sem in kdo si želim biti, s kakšnimi ljudmi želim biti obkrožena in kam grem. Predvsem pa se sprejemam takšna kot sem, se imam rada in se ob »neuspehu« ne obsojam, ampak se zavedam, da je to priložnost za rast.

Kako bi moralo biti?

Volitve bi po mojem mnenju morale biti priložnost za srečanje in sodelovanje ljudi, ki imajo svoje in skupne ambicije in si tako želijo biti ambasadorji sprememb in dobrega tudi za ostale ljudi. Biti njihovi »skrbniki«, slišati njihove potrebe in želje ter skrbeti za konstruktivno medsebojno komunikacijo. Biti politik bi moralo biti čudovito in plemenito poslanstvo, tako kot je to biti starš. Tako kot skrbimo za svoje otroke bi tisti, ki so izvoljeni, morali skrbeti tudi za občane, ki so jim zaupali svoj glas, kar bi morali ustrezno nagraditi in upravičiti njihovo zaupanje.

Izziv in čudovito poslanstvo

Tako je kandidatura na volitvah postala eden izmed mojih najbolj neverjetnih in zanimivih izzivov v življenju, preko katerega se srečujem z različnimi občutki, reakcijami, dejanji in se tako vedno bolj spoznavam. In kar je najlepše, postalo je tudi neke vrste poslanstvo, v katerem bom lahko spoznavala različne ljudi, z njimi sodelovala in s skupnimi močmi kreirala boljši danes. In če pri tem pomislim na to ali mi verjamete ali ne, si mislim, kako dober občutek je, ker sem se prenehala ukvarjati s tem, da bi mi morali verjeti. Še lepše pa je, da imam okoli sebe skupino srčnih ljudi, ki ne nosijo mask in s katerimi gradim realne, iskrene odnose. To pa je vredno največ in zaradi tega se počutim izredno bogata. Če ste še vedno med tistimi, ki se »politike« izogiba, vam iz lastnih izkušenj lahko rečem samo, da je vsako izpostavljanje lahko velika priložnost, da stopite stopničko višje na poti do svobodnega, neobremenjenega in polnega življenja ter se lahko pri tem celo zabavate.